KONFERENCA
Nič več znanstvena fantastika: AI in napredne tehnologije v znanosti
Konferenca je sestavljena iz simpozija, okrogle mize, stojnic podjetij in Poster minute.
Na simpoziju ”AI in napredne tehnologije v znanosti” in okrogli mizi na temo bioinformatike boste lahko prisluhnili strokovnjakom z inštitutov, fakultet in vodilnih podjetij iz industrije.
sklop Kemija in kemijsko inženirstvo
Kemija je temelj vsega, kar nas obdaja, z naprednimi tehnologijami in umetno inteligenco pa lahko modeliramo kemijske procese in napovedujemo njihove rezultate. Te zanima, kako s pomočjo umetne inteligence določajo kemijsko sestavo zvezd?
Izr. prof. dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta bo predstavil več-ravensko modeliranje pri kemijskem zajemanju, hrambi in uporabi energije. Z uporabo umetne inteligence in naprednih simulacij lahko optimizirajo procese na področju trajnostne energetike.
Prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko bo razkril, kako spektroskopsko določajo kemijsko sestavo zvezd in opozoril na dejavnike, ki povzročajo ogroženost raziskovanja vesolja.
Doc. dr. Rok Ambrožič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo nas bo popeljal v svet kemijskega inženirstva, kjer s pomočjo modeliranja in računalniške dinamike tekočin (CFD) simulirajo pretok tekočin skozi reaktorske cevi ter natančno napovedujejo kemijske reakcije in premike molekul.
Srečko Zupančič in Lovro Klenovšek iz podjetja Krka, bosta predstavila morfološko analizo farmacevtskih kristalov. Govorila bosta o tem, kako z razvojem avtomatizirane rešitve za natančno prepoznavanje delcev z uporabo naprednih modelov strojnega vida izboljšajo natančnost in hitrost analize.
Dr. Tomaž Gostič z Nacionalnega forenzičnega laboratorija bo predstavil napredne analitične tehnike različnih področij preiskav Oddelka za kemijske preiskave s poudarkom na preiskavah novih psihoaktivnih substanc.
sklop Računalništvo in informatika
Znanje programiranja je danes koristno na številnih področjih, ampak ali se zavedaš, kje vse lahko z njim prispevaš? Na tem sklopu konference bodo strokovnjaki razkrili, kako napredne tehnologije in programiranje oblikujejo prihodnost raziskav, industrije in izobraževanja. Te zanima, kako se praktično aplicirajo tehnologije obogatene resničnosti (AR)?
Prof. dr. Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko bo predstavil delovanje velikih jezikovnih modelov, ki so temeljito spremenili način dela na mnogih področjih. Izpostavil bo nekaj aplikacij, pristranosti in možnih prihodnosti umetne inteligence ter potencialne posledice za ljudi.
Prof. dr. Jaka Sodnik s Fakultete za elektrotehniko bo predstavil napredne tehnologije, kot so sledenje pogleda in lokalizacija zvoka v prostoru, ki vodijo v napredek na področju obogatene resničnosti (AR). Predstavil bo aplikacije AR na področju tehnologij za ocenjevanje funkcionalnih sposobnosti za vožnjo pri starejših voznikih in invalidih.
Prof. dr. Ljupčo Todorovski s Fakultete za matematiko in fiziko bo predstavil, kako s strojnim učenjem iščejo najpreprostejši matematični opis kompleksnih sistemov. S poenostavitvijo znanstvenikom povečajo dostopnost in razumevanje matematičnih modelov.
Tadej Magajna iz podjetja Lek bo govoril o izzivih pri uporabi znanja, pridobljenega med študijem, v hitro razvijajočem svetu umetne inteligence. Poudaril bo nevarnosti "know-it-all" miselnosti v industriji, pomen temeljnih znanj iz naravoslovnih ved ter vlogo odprtokodnih orodij in skupnosti kot ključnega elementa za uspeh AI sistemov.
Andrej P. Škraba bo predstavil Astra AI, prvega slovenskega AI tutorja za matematiko, ki z uporabo umetne inteligence pomaga pri učenju in razumevanju matematičnih konceptov. Po njegovi predstavitvi bo sledil krajši Q&A, kjer bo odgovarjal na vprašanja študentov.
sklop Biokemija
Od biokemije raka do strukturne biologije, umetna inteligenca danes igra ključno vlogo v naprednih raziskavah na vseh področjih biokemije. Te zanima kako umetna inteligenca pomaga pri razvoju terapij za trenutno neozdravljivega raka glioblastome?
Doc. dr. Barbara Breznik z Nacionalnega inštituta za biologijo bo predstavila raziskovalno Gliobanko, inovativne tumorske modele v laboratoriju, metode prostorske biologije in računalniške pristope, s katerimi iščejo odgovore o odpornosti agresivnih tumorjev na zdravljenje.
Dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta nas bo popeljal na področje strukturne biologije in predstavil, kako lahko z modernimi metodami umetne inteligence načrtujejo popolnoma nove proteine, ki se v naravi ne pojavljajo. Novi proteini so izjemno stabilni in se dobro izražajo, zato lahko z njimi rešujemo sodobne izzive.
Asist. Martin Špendl s Fakultete za računalništvo in informatiko bo predstavil razvoj temeljnih modelov posameznih celic, ki omogočajo virtualno predstavitev celice in opazovanje njenega odziva na spremembe v izraženosti posameznega gena, na primer tarče zdravila.
Prof. dr. Uroš Petrovič bo govoril o nedavnem napredku na področju sintezne biologije, predvsem v kombinatorni genetiki, kjer strojno učenje omogoča napovedovanje fenotipov poligenskih bolezni na osnovi velikih podatkovnih množic.
Izr. prof. dr. Aleš Ručigaj iz podjetja Novartis bo prikazal, kako umetna inteligenca podpira razvoj bioloških molekul v farmacevtski industriji – od načrtovanja učinkovin, optimizacije proizvodnih procesov do simulacij celotnega poteka razvoja.
okrogla miza - Bioinformatika: Most med celico in tehnologijo
Če si rad v laboratoriju, ali pa te malo manj pritegne, se lahko vsi strinjamo, da je dandanes laboratorijsko delo brez računalniške podpore skoraj nemogoče. Na okrogli mizi BEST dnevov znanosti bo tekla beseda o bioinformatiki. Pridružili se nam bodo strokovnjaki področja: prof. dr. Sašo Džeroski z Instituta "Jožef Stefan", izr. prof. dr. Miha Moškon s Fakultete za računalništvo in informatiko, doc. dr. Anže Županič z Nacionalnega inštituta za biologijo in asist. Ana Halužan Vasle, ki bo doprinesla novo perspektivo, kot magistrica biokemije, ki sedaj opravlja doktorat na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Govorili bodo o metodologijah, ki jih v svojih raziskavah uporabljajo, kako se strokovnjaki računalniških ved in naravoslovnih ved tu združujejo ter kako to sodelovanje izgleda v praksi.